Vodnik po trajnostni potrošnji, ki ga je izdala Agencija za okolje (ARSO), predstavi potrošniške izdelke skozi njihove življenjske faze. Od rudarjenja in predelave surovin, do njihove proizvodnje in znotraj tega porabe materialov, energije, vode, kemikalij, ustvarjanja odpadkov, distribucije...

Vodnik izpostavi tudi vplive na okolje kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, degradacija ekosistemov, onesnaževanje, vplivi na zdravje, ki jih ti izdelki povzročajo v vsaki od življenjskih faz. Opiše pet življenjskih področjih, ki so v raziskavah izkazali najmočnejše vplive na okolje: prehrana, bivanje, mobilnost, gospodinjski aparati in gospodinjski izdelki.

Vodnik skuša pojasniti, da se nek izdelek nikoli kar ne »pojavi« sam od sebe v trgovini in tudi ne »izgine« v trenutku, ko se ga naveličamo – zato želi bralca ozavestiti, da vsak izdelek prehodi dolgo pot od rudarjenja surovin in priprave materialov za njegovo izdelavo, ko gre skozi ves proizvodnji proces in pušča posledice za okolje do trenutka, ko ga uporabimo in ko ga ne rabimo več.

Na današnji predstavitvi Vodnika po trajnostni potrošnji smo izpostavili, da smo potrošniki pravzaprav vsi. Kar pomeni, da so potrošniki tudi drugi družbeni akterji s področja energetike, kmetijstva, prometa, gradbeništva, izobraževanja, industrije, trgovine ipd. To pa pomeni, da moramo sodelovati in ukrepati vsi. Edini način, da dosežemo trajnostno potrošnjo in vzpostavimo krožno gospodarstvo, je, da se vsi zavemo, kako vplivamo na okolje, in temu ustrezno prilagodimo svoje dejavnosti.

Je pa res, da so gospodinjstva velik vsestranski potrošniki in da današnji način potrošnje ni trajnosten. Povečuje se povpraševanje po živilih in pijači, po večjih, toplejših in udobnejših bivalnih prostorih, po vse številnejših gospodinjskih napravah, novem pohištvu, oblačilih itd. Želimo si potovati hitreje, dlje in pogosteje. Ne upoštevajo pa dejstva, da živimo na planetu (in samo enega imamo!), kjer surovin in virov ni neskončno.

Na to, kakšen bo učinek teh področij na okolje, močno vplivamo tudi sami – s tem, kaj kupujemo in zakaj, kako s kupljenim izdelkom ravnamo in kako se odločimo v trenutku, ko se njegov življenjski cikel konča. Potrošniki imamo moč, da vplivamo na ohranjanje ravnotežja v okolju.

Vodnik predlaga mogoče rešitve, začrta priporočila za povečanje trajnosti in opiše nekatere primere dobrih praks v Sloveniji. Na koncu objavi povezave na dodatne informacije in do bolj poglobljenih spletnih virov. Možne so tudi neposredne povezave na kazalce okolja ARSO.

Številne inovativne ideje kažejo, da lahko škodljive navade postopoma spremenimo, saj tudi v Sloveniji že obstaja množica dobrih trajnostnih praks. Bolj preudarni potrošniki lahko postanemo tako, da se poslužujemo ponovne uporabe, souporabe, sistemov za storitve izdelkov, da izdelke dlje časa uporabljamo, popravimo ali obnovimo, da dosledno ločujemo odpadke oziroma jih povzročamo čim manj, znižamo temperaturo gretja pozimi oz. hlajenja poleti, da uporabljamo trajnostne načine mobilnosti itd.

Trajnostna potrošnja, kot del krožnega gospodarstva, zahteva sistemski pristop. To pomeni, da se ne smemo osredotočiti le na posamezna področja in da moramo več pozornosti posvetiti medsebojnim vplivom. Sistemske rešitve zahtevajo sodelovanje, informiranje, poslušanje, sprejemanje, zavedanje in skupno sprejete rešitve.

Sistemski pristop za snovanje ukrepov razogljičenja

Teoretiki pravijo, da je za reševanje kompleksnih izzivov ključna močna, dinamična in inovativna država, ki zna razmišljati in delovati sistemsko. Taka država bo tudi na bolj učinkovit način ustvarila pogoje za trajnostno potrošnjo.

Krepiti je torej treba sposobnosti državne uprave za sistemsko razmišljanje, kar je vsebina projekta Razogljičimo Slovenijo z modelom sistemskega pristopa Deep Demonstration. Gre za projekt Vlade RS, ki se izvaja v soustvarjalnem procesu s strokovno inštitucijo EIT Climate KIC.

Krepitev sposobnosti poteka na praktičen način z uporabo modela sistemskega pristopa na konkretnem področju krožnega gospodarstva znotraj konkretnih verig vrednosti: graditvene, mobilnostne, prehranske, gozdno-lesne in predelovalne.

Hkrati s snovanjem sistemskih ukrepov znotraj teh verig vrednosti pa izvajamo ukrepe za preobrazbo ključnih podpornih sistemov: izobraževalnega, javnih politik, podjetniškega in finančnega, da bodo s svojimi orodji omogočali razogljičenje verig vrednosti.

Vodnik po trajnostni potrošnji

Vir: Gov.si in Arso