Ta pravilnik določa:

• poklicne bolezni,
• dela, na katerih se pojavljajo poklicne bolezni,
• pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni,
• postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni.

S tem pravilnikom se določa poklicne bolezni za namen:

• ugotavljanja in potrditve obstoja poklicne bolezni, na podlagi katere delavec uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
• prilagoditve organizacije delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali določenem delu, ki jih izvede delodajalec,
• spremljanja stanja na področju poklicnih bolezni v skladu s predpisi, kar izvaja država.

Kaj vključuje predlog novega pravilnika

Predlog novega pravilnika vzpostavlja neodvisnost zdravnikov, ki so zadolženi za postavljanje prve diagnoze poklicne bolezni v večfaznem postopku.

Ta bi se začel z vlogo, ki bi jo delavec podal pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni, ki bi delovala v okviru Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Skupina bi delovala v senatu treh članov, od katerih bi dva bila zdravnika medicine dela in en zdravnik z licenco s strokovnega področja, relevantnega za določeno bolezen.

Noben od članov skupine ne bi smel biti zdravnik, ki je ali je bil v pogodbenem poslovnem odnosu z delavčevim zaposlovalcem. Specialist bi moral imeti v določenem roku dostop do delovnega mesta, na katerem delavec opravlja delo, da bi opravil presojo o vzročni povezavi med delom in boleznijo. Pri tem bi uporabljal merila, ki naj bi jih pripravil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.

Stroški postopka ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicne bolezni bi kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Če skupina ne bi mogla dokazati obstoja poklicne bolezni, bi lahko naznanila sum na njen obstoj, na podlagi katerega bi spremljala stanje na delovnem mestu. Poleg omenjenih določil pravilnik vsebuje posodobljen seznam poklicnih bolezni, ki vključuje covid-19.

Novi pravilnik bi tudi sistematiziral spremljanje poklicnih bolezni na državni ravni.

Minister za zdravje bi moral ustanoviti skupino za spremljanje poklicnih bolezni, ki bi skrbela za izvajanje pravilnika ter sprejemala in oblikovala predloge za njegove spremembe. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov bi pripravljala letna poročila o sumih na poklicne bolezni in o postopkih njihovega ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja. Ta poročila bi posredovala skupini za spremljanje poklicnih bolezni, pristojnim ministrstvom in drugim relevantnim organom.

Lučka Böhm ocenjuje, da predlog pravilnika omogoča izvedbo dejanskih postopkov ugotavljanja poklicnih bolezni.

Hiter potek usklajevanja, ki je pripeljalo do predloga pravilnika, ki je zdaj v javni razpravi, pa pripisuje roku za spravo, ki ga je Mednarodna organizacija dela predpisala slovenski vladi.

Na ministrstvu za delo so nam pojasnili, da je rok za spravo sicer 4. januar 2023, a predvidevajo, da bo podaljšan zaradi trajanja javne razprave o predlogu pravilnika. To so nam potrdili na ministrstvu za zdravje in zapisali, da je rok podaljšan do konca februarja*.

Kot kaže naše večletno preiskovanje te teme, je bilo na področju poklicnih bolezni danih veliko obljub, noben poskus ureditve tega področja pa do sedaj ni pripeljal do dokončne ureditve problematike poklicnih bolezni.

Pri Pod črto bomo v prihajajočem letu spremljali, ali bo posredovanje mednarodnih institucij tokrat vendarle privedlo do sprememb.

* Aktualne informacije (18. 1. 2023): Minister za delo je s soglasjem ZSSS zaprosil za podaljšanje roka za spravo do največ 28. 2. 2023.

Vir: Pod črto