Pandemija je pospešila razmah dela na domu. Takšna oblika dela je danes povsem običajna, kar potrjujejo tudi podatki. V Evropski uniji in Sloveniji je leta 2020 od doma delalo 20 odstotkov zaposlenih. O vplivu dela na daljavo na varnost in zdravje pri delu sta Mednarodna organizacija dela (MOD) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pripravili publikacijo, vključno z usmeritvami za takšno organizacijo tovrstnega dela, ki bo prispevala k telesnemu in duševnemu zdravju delavk in delavcev.

Delo na domu ima številne odlike, kot je lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, več priložnosti za telesno dejavnost in prožno razporejanje delovnega časa, prihranek časa za pot na delo, manjše okoljske obremenitve, višjo učinkovitost in nižje operativne stroške.

MOD in SZO ob tem tudi ugotavljata, da je vidik varnosti in zdravja pri delu na domu včasih zanemarjen. Zato obe mednarodni organizaciji poudarjata, da je treba delo na domu organizirati tako, da ne vodi v slabšo varnost ter slabše telesno in duševno zdravje delavk in delavcev. Med najpogostejšimi negativni vplivi dela na domu so npr. osamljenost, izgorelost, depresija, nasilje v družini, kostno-mišične in druge poškodbe ter obolenja, preobremenitve oči, povečana raba alkohola in kajenje, dolgotrajno sedenje, podaljšan čas, preživet za zasloni, ter pridobivanje telesne teže.

Varnost in zdravje pri delu je skupna skrb vlad, delodajalcev ter zaposlenih. Vsi imajo pomembno nalogo njenega varovanja in spodbujanja tudi pri delu na domu, še zlasti na področju ergonomije, duševnega zdravja in dobrega počutja – k temu jih zavezujeta Konvencija o varnosti in zdravju pri delu ter Konvencija o spodbujanju varnosti in zdravja pri delu ter direktive EU in nacionalna zakonodaja.

Publikacija je dostopna v angleškem jeziku.  

Vir: IUS-INFO in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti