Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji septembra 2022 napovedala, da namerava Komisija leta 2023 predstaviti novo pobudo o duševnem zdravju.
Komisija je 7. junija 2023 sprejela sporočilo o celovitem pristopu k duševnemu zdravju, ki bo državam članicam in deležnikom v pomoč pri hitrem ukrepanju za reševanje izzivov na področju duševnega zdravja.
Sporočilo je izhodišče za nov pristop. Po obsežnem posvetovanju z državami članicami, deležniki in državljani je bil razvit celovit, v preprečevanje usmerjen in večdeležniški pristop k duševnemu zdravju.
Novi pristop priznava, da duševno zdravje vključuje številna področja politike, kot so zaposlovanje, izobraževanje, raziskave, digitalizacija, urbanistično načrtovanje, kultura, okolje in podnebje. Cilj tega medsektorskega pristopa je telesno zdravje izenačiti z duševnim zdravjem.
Pobuda temelji na obstoječih politikah, pristopih in ukrepih. 20 vodilnih pobud iz sporočila z možnostmi financiranja v vrednosti 1,23 milijarde evrov bo neposredno in posredno podprlo države članice pri doseganju celovitega pristopa k duševnemu zdravju.
Komisija je ob evropskem tednu duševnega zdravja 2024 objavila v sporočilu predvideni okvir za sledenje celovitega pristopa k duševnemu zdravju.
Izvajanje tega pristopa temelji na konkretnih ukrepih v korist državljanov in zdravstvenih sistemov na ravni držav, ki jih vodijo nacionalni organi in deležniki, z usklajevanjem in horizontalno podporo Komisije v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodni Rdeči križ in Rdeči polmesec ter Unicef.
Okvir za sledenje omogoča redno obveščanje o izvajanju ukrepov, ki izhajajo iz sporočila o celovitem pristopu k duševnemu zdravju.
Komisija je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja 2024 objavila posodobljeno različico okvira za sledenje.
Razmere na področju duševnega zdravja v Evropi
V poročilu o zdravstvenih profilih držav za leto 2023, ki sta ga v okviru cikla o zdravstvenem stanju v EU pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropski observatorij za zdravstvene sisteme in politike (Observatorij), je bil predstavljen pregled stanja na področju duševnega zdravja v vseh državah članicah EU, na Norveškem in Islandiji.
Skrbi, tesnoba in depresija, ki so jih povzročili uničujoči učinki pandemije, ruska vojna agresija proti Ukrajini, podnebna kriza in izguba biotske raznovrstnosti, brezposelnost in naraščajoči življenjski stroški, pritiski digitalnega okolja in družbenih medijev, so še poslabšali že tako nizko raven duševnega zdravja, zlasti za otroke in mlade.
Med skupinami prebivalstva obstaja neenakomerna porazdelitev težav z duševnim zdravjem, pri čemer je depresija pogostejša med ženskami in skupinami prebivalstva z nižjimi dohodki in stopnjo izobrazbe.
Potreba po ukrepanju je bila poudarjena v nedavni raziskavi Eurobarometer o duševnem zdravju (oktober 2023). Raziskava je pokazala, da je 46 % Evropejcev in Evropejk v zadnjih dvanajstih mesecih doživelo čustveno ali psihosocialno stisko, kot je občutek depresije ali anksioznosti.
Polovica oseb s težavami z duševnim zdravjem ni zaprosila za pomoč strokovnjaka.
Že pred pandemijo COVID-19 je vsaka šesta oseba v EU utrpela težave z duševnim zdravjem, kar je pomenilo stroške v višini 4 % BDP.
Skupni stroški težav z duševnim zdravjem v vseh 27 državah članicah EU in Združenem kraljestvu so ocenjeni na več kot 4 % BDP (več kot 600 milijard evrov) (poročilo Health at a Glance Europe 2018 report).
Poročilo 2022 Health at a Glance report je pokazalo, da skoraj polovica mladih Evropejcev poroča o neizpolnjenih potrebah po varstvu duševnega zdravja, delež mladih, ki poročajo o simptomih depresije, pa se je med pandemijo v več državah EU več kot podvojil.
Zato je treba nadaljevati naložbe v zdravstveno varstvo in reforme zdravstvenih sistemov na področju duševnega zdravja, vključno z zdravstvenim osebjem na področju duševnega zdravja, ter odpraviti stigmatizacijo in diskriminacijo v zvezi z duševnim zdravjem.
Zaradi razsežnosti sedanjih izzivov so potrebni nadaljnji ukrepi za preprečevanje trajnih brazgotin pri mlajših generacijah.
Zato je treba prednostne naloge usmeriti v preprečevanje, med drugim obravnavo vedenjskih dejavnikov tveganja ter socialnih, okoljskih in komercialnih dejavnikov in izvajanje konkretnih in ambicioznih pobud za spodbujanje duševnega zdravja in preprečevanje duševnih bolezni.
To nam bo pomagalo doseči cilje trajnostnega razvoja ZN in cilje Svetovne zdravstvene organizacije v zvezi z nenalezljivimi boleznimi.
Najnovejše novice o akcijah za duševno zdravje na ravni EU si preberite tukaj.