Covid-19 je opozoril na prisotnost še ene "pandemije". V Evropi se že več let slabša stanje na področju duševnega zdravja. Gre za krizo brez primere, ki je neposredno povezana z vse večjo negotovostjo in nestabilnostjo trga dela ter digitalizacijo svetovnega gospodarstva.

Po podatkih Eurofound-a je leta 2017 v Evropi kar 20 % delovnih mest ogrožalo tako fizično kot duševno zdravje delavcev in so torej sodila v kategorijo "slabe kakovosti". OECD kot največji tveganji, povezani s slabim duševnim zdravjem, izpostavlja finančno negotovost in negotovost na trgu dela; obenem pa ugotavlja, da so naložbe v kakovostna delovna mesta in dolgoročne pogodbe o zaposlitvi temeljnega pomena za zagotavljanje dobrega duševnega zdravja.

Množični nadzor, pomanjkanje preglednosti v poklicnih odnosih, izolacija, hiperpovezanost, podaljševanje delovnega časa ali kršitve pravic do zasebnosti so posledica digitalizacije in povečujejo psihosocialna tveganja na delovnem mestu, kar negativno vpliva na duševno zdravje. Da bi se izognili zlorabam in porastu bolniškega staleža zaradi motenj, kot so tesnoba, depresija ali izgorelost, moramo zagotoviti, da digitalizacija postane sinonim za optimizacijo in napredek – ne pa za obremenjujoče zahteve in negotovost.

Duševno zdravje je bilo vedno obravnavano šele v drugem planu, za fizičnim zdravjem. Vendar je duševnih motenj, povezanih z delom, vedno več in čeprav so "nevidne", ne vplivajo le na zdravje delavcev, temveč na celotno družbo. Ocenjuje se, da stroški duševnih bolezni Evropsko unijo stanejo več kot 4 odstotke bruto domačega proizvoda, od tega pa je 1,6 odstotka (240 milijard evrov na leto), povezanih s posrednimi stroški na trgu dela, kot sta absentizem in prezentizem. Podatki kažejo, da je več kot polovica izgubljenih delovnih dni v EU posledica stresa, povezanega z delom.

Celoten članek »Mental health in a digital world of work« avtoric Estrelle Durá Ferrandis in Albe Huertas Ruiz je objavljen na portalu Social Europe.