»Psihosocialna tveganja se lahko pojavljajo na vseh delovnih mestih, v vseh panogah in pri vseh oblikah zaposlitev, vendar so določene poklicne skupine zaradi narave in pogojev dela bolj izpostavljene tem tveganjem (npr. zdravstvo, socialno varstvo ipd.). Čeprav so psihosocialna tveganja specifična za vsako delovno organizacijo in vsako delovno mesto, podatki zadnjih let v državah članicah EU kažejo, da sta ne glede na gospodarsko panogo med najpogostejšimi tveganji povečan časovni pritisk ter posledično dolgi delavniki z netipičnim delovnim časom in delo s težavnimi strankami/klienti.« Vir: NIJZ

Psihosocialna tveganja so med najpogostejšimi in hkrati najteže obvladljivimi dejavniki tveganja v sodobnem delovnem okolju. Varnostni inženirji imajo pri njihovem obvladovanju ključno vlogo, saj lahko s pravočasnim zaznavanjem, ocenjevanjem in sodelovanjem s kadrovsko službo bistveno prispevajo k zmanjšanju bolniških odsotnosti, konfliktov in izgorelosti zaposlenih.

Zato smo za vas pripravili seminar (9. 12. 2025) s strokovnjakinjo mag. Rebeko Tramšek, ki temelji na celostnem pristopu, ki združuje tehnično znanje s področja varnosti pri delu z razumevanjem organizacijskih in vedenjskih dejavnikov, ki vplivajo na duševno zdravje zaposlenih.

✅ Zakaj se morate udeležiti?

Ob zaključku prejmete potrdilo o zaključenem izobraževanju in točke:

Program se v skladu s prvim odstavkom 10. člena Pravilnika o stalnem strokovnem usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu točkuje z 9 točkami.

1. Združite strokovna znanja kadrovske službe in varnostnega inženirja ter vzpostavite kulturo zaupanja in dobrega počutja.
2. Od zaznavanja prvih znakov do uvedbe učinkovitih ukrepov – korak za korakom do varnega in zdravega delovnega okolja.
3. Naučite se prepoznati signale, ki opozarjajo na psihosocialna tveganja, in jih pravočasno pretvorite v preventivne ukrepe.

Po zaključku usposabljanja bodo udeleženci:

• poznali zakonske obveznosti in smernice za obvladovanje psihosocialnih tveganj v skladu z zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu;
• znali razlikovati med fizičnimi in psihosocialnimi tveganji ter prepoznati njihove kazalnike v delovnem okolju;
• obvladali proces ocenjevanja tveganj – od identifikacije do implementacije preventivnih in kurativnih ukrepov;
• uporabljali praktična orodja (check-liste, vprašalnike, kazalnike) za spremljanje in vrednotenje tveganj;
• učinkovito sodelovali s kadrovskimi službami in vodstvom pri pripravi in izvajanju preventivnih politik;
• razumeli pomen etike in zaupnosti pri obravnavi psihosocialnih tveganj;
• vključili zaposlene v procese ocenjevanja in oblikovanja ukrepov;
• pridobili konkretne veščine za izvajanje aktivnosti, ki izboljšujejo dobro počutje in varnost zaposlenih.