Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora vsak delodajalec izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki vključuje vse nevarnosti na delovnem mestu, med katere spada tudi uporaba nevarnih kemičnih snovi (17. člen ZVZD-1, Uradni list RS št. 43/2011).

Delodajalci so dolžni vplive nevarnih snovi na zdravje delavcev in tveganja v zvezi s tem oceniti ter sprejeti ustrezne ukrepe. Žal pa inšpektorji za delo ugotavljajo, da:

• delodajalci in strokovni delavci oceno tveganja naredijo preveč splošno in da ne prepoznajo snovi, ki so prisotne na delovnih mestih;
• delodajalci ne uvedejo potrebnih ukrepov, skladnih s Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu;
• delodajalci ne upoštevajo določil standarda SIST EN 689, ki zahteva periodično izvajanje meritev;
• jih delodajalci sploh ne obvestijo o tem, da bodo zaposleni uporabljali rakotvorne ali mutagene snovi (obveza po Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem je 15 dni),
• so varnostni listi pretežno še zmeraj v tujih jezikih, s pomanjkljivo opredelitvijo biološkega monitoringa in pomanjkljivo navedbo obvezne varovalne opreme;
• so marsikje v podjetjih strokovni delavci za varnost pri delu večinoma strokovnjaki s področja strojništva in elektrotehnike, področja kemije pa ne obvladajo zadosti dobro in ga le redki tudi podrobneje spoznajo.