V letu 2020 se je zaradi epidemije covid-19 povečalo število nadzorov, ki so jih opravili na inšpektoratu za delo. Na področju varnosti in zdravja pri delu so jih opravili okoli 7.000, kar je 2.000 več kot leto prej. Pri tem so ugotovili več kot 8.000 kršitev in izdali 3.500 ukrepov, je pojasnil Slavko Krištofelc z inšpektorata.

Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil direktor inšpekcije varnosti in zdravja pri delu na inšpektoratu Krištofelc, je epidemija covid-19 na njihovem področju pomenila veliko spremembo in velik zalogaj, način nadzorov je postal drugačen, v nadzore glede koronavirusa pa so se vključevali vsi inšpektorji z inšpektorata za delo, ne glede na področje, ki ga sicer pokrivajo, piše STA.

Izdanih 3.500 ukrepov v letu 2020 je bilo po njegovih navedbah enakomerno razporejenih na ureditvene odločbe, prekrškovne postopke in opozorila. Januarja letos pa so v povezavi z novim koronavirusom opravili 4.000 inšpekcijskih pregledov, je dejal.

Kot je navedel, je lani v prvem polletju pri delodajalcih nastajala zmeda, saj niso vedeli, kako varovati delavca in preprečevati širjenje koronavirusa. V drugi polovici leta pa so začeli pri uvajanju ukrepov sodelovati tudi strokovni delavci in specialisti medicine dela.

Velik poudarek namenjajo uporabi zaščite dihal, razdalji in prezračevanju

Inšpektorji so preverjali, na kakšen način delodajalci uvajajo ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusnih okužb in kako se jih potem delavci tudi držijo. "Velik poudarek smo namenjali temu, kako se uporablja zaščita dihal, kako se držijo priporočene medsebojne razdalje, kako je s prezračevanjem oziroma higieno prostorov in delovnih mest," je navedel.

Prav tako so po njegovih besedah preverjali, kako je epidemija vplivala na drugačno organizacijo dela, torej na zmanjševanje prisotnosti delavcev na delovnem mestu oziroma uvajanje dela na domu, redčenje ljudi pri malicah, pri prihodih na delo in podobno, piše STA.

Kot je navedel inšpektor, so bile v prvem polletju preteklega leta kar pogoste kršitve glede uporabe mask, uporaba ni bila dosledna zlasti na hodnikih oziroma v skupnih prostorih in pa ponekod v pisarnah. V prostorih proizvodnje ob tekočih trakovih in linijah pa se je osebna varovalna oprema dokaj ustrezno in smiselno uporabljala, je pojasnil.

Poleg prijav glede neizvajanja ukrepov ali nespoštovanja ukrepov, ki so jih dobivali tako od delodajalcev kot delavcev, so na inšpektoratu v lanskem letu prejemali tudi precej zahtev za podajo strokovne pomoči. Delodajalci so spraševali, kako interpretirati sprejete vladne odloke, delavci pa so jih spraševali, ali in kakšne maske je treba nositi ter ali jih delodajalec lahko pošlje na delo na domu, je navedel Krištofelc, piše STA.

Do pojava koronavirusa je bilo po njegovih besedah registriranega malo dela na domu, in sicer za nekaj sto delavcev na leto, ob epidemiji pa so delodajalci začeli množično pošiljati delavce na delo na domu. V preteklem letu je tako delalo nekaj sto tisoč delavcev. Po sprejetju interventne zakonodaje, ki predvideva obveščanje o delu na domu po spletu na portalu SPOT, pa je v decembru lani in januarju letos na tak način delo na domu prijavilo več kot tisoč delodajalcev za več kot 40 tisoč delavcev, je pojasnil.

Krištofelc je izpostavil tudi tematiko poškodb na delu, ko so delavci zlasti v zdravstveni dejavnosti obolevali na delovnih mestih, zaradi česar jim v skladu z zakonodajo pripada stoodstotno bolniško nadomestilo. Vprašanja inšpektoratu so se večinoma nanašala na to, kako dokazovati, da se je delavec dejansko okužil na delovnem mestu, in kakšni so postopki pridobivanja stoodstotnega nadomestila.

V letu 2019 je bilo prijavljenih okoli deset tisoč poškodb oziroma nezgod pri delu, lani pa nekaj več kot 13 tisoč, pri čemer jih je bilo nekaj več kot 5.000 povezanih s koronavirusom, Med njimi jih je bilo kar veliko s področja zdravstva, je navedel Krištofelc.

Trenutno inšpektorji po njegovih navedbah večjo pozornost namenjajo ugotavljanju, kako so delodajalci to področje ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa uredili z internimi akti in kako njihovo izvajanje tudi nadzirajo, še piše STA.