Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu (Uradni list RS, št. 78/22 in 90/22 – popr, v nadaljevanju: Pravilnik) je bil sprejet dne 25. 5. 2022, veljati pa je začel dne 1. 9. 2022.
Pravilnik določa način, vsebino in postopek prijave nezgod in poškodb pri delu, ravnanje Inšpektorata Republike Slovenije (v nadaljevanju: IRSD) v zvezi s prijavo nezgod pri delu v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu ter ravnanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) v zvezi s prijavo poškodbe pri delu zaradi izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z ugotavljanjem in uveljavljanjem povračil škode in drugih stroškov, ter izvajanje nalog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju: NIJZ) v zvezi s prijavo poškodbe pri delu v skladu s predpisi o javnem zdravju in zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva.[1] Z dnem uveljavitve Pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 54/13), razen 3., 4., 5. in 6. člena, ki se nanašajo na prijavo nevarnih pojavov in prijavo poklicnih bolezni.
Nezgoda pri delu je skladno s 3. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11, v nadaljevanju: ZVZD-1) nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, ki povzroči poškodbo delavca.[2]
Poškodba pri delu na podlagi Pravilnika je poškodba, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali drugimi področnimi zakoni, in ki ima za posledico vsaj en dan odsotnosti z dela ali smrt poškodovanca. Kot izhaja iz prvega odstavka 66. člena Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22, v nadaljevanju: ZPIZ) se za poškodbo pri delu šteje (i) poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan, (ii) poškodba, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti in (iii) obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
Skladno s Pravilnikom se nezgoda in poškodba pri delu prijavita na obrazcu Prijava nezgode in poškodbe pri delu, ki je sestavni del tega Pravilnika. Sam obrazec je sestavljen iz splošnega in zdravstvenega dela in se izpolni elektronsko, če ni določeno drugače. Navodila za izpolnjevanje obrazca so dostopna na spletnih straneh IRSD, ZZZS in NIJZ.
Splošni del obrazca vsebuje podatke o prijavitelju, delodajalcu, oškodovancu in o nezgodi oziroma poškodbi pri delu. Splošni del izpolni delodajalec, ki s tem prijavi nezgodo pri delu v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu oziroma poškodbi pri delu, pri čemer mora to storiti takoj, oziroma v najkrajšem možnem času.[3]
Delodajalec, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (v nadaljevanju: PRS), prijavo opravi elektronsko preko portala Slovenska poslovna točka (v nadaljevanju: SPOT).[4] V primeru, če delodajalec ni vpisan v PRS, lahko prijavo opravi tako, da izpolni splošni del obrazca v papirnati obliki in ga osebno prinese, pošlje po pošti ali po elektronski pošti na ZZZS,[5] s čimer pooblasti ZZZS, da v njegovem imenu opravi prijavo preko portala SPOT.[6] S tem, ko delodajalec vloži obrazec na enega izmed navedenih načinov, izpolni obveznost prijave nezgode pri delu v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.[7] Podatke splošnega dela obrazca, ki bodo s strani delodajalca in ZZZS vpisani v portal SPOT, bosta z oddajo prijave v svoj informacijski sistem prejela tako IRSD kot ZZZS.
Kot rečeno, je obrazec sestavljen iz dveh delov, pri čemer zdravstveni del obrazca vsebuje podatke o zdravstvenem stanju poškodovanca, ki je posledica poškodbe pri delu. Zdravstveni obrazec izpolni osebni zdravnik poškodovanca.[8] Osebni zdravnik poškodovanca v sistemu »on-line« prebere podatke iz splošnega dela obrazca v informacijskem sistemu ZZZS in elektronsko izpolni zdravstveni del obrazca, ki ga v sistemu »on-line« posreduje informacijski sistem ZZZS.[9] Če poškodovanec nima osebnega zdravnika in ne stalnega prebivališča v RS, se zdravstveni del obrazca ne bo izpolnil.
Cilji, ki jih zasleduje uveljavitev ePrijave nezgode in poškodbe pri delu so: (i) poenostavitev in digitalizacija prijave nezgode in poškodbe pri delu za delodajalca in s tem razbremenitev delodajalcev; (ii) razbremenitev zavarovancev; (iii) zagotavljanje ažurne seznanitve izbranega osebnega zdravnika poškodovanca s poškodbo pri delu, elektronsko izpolnjevanje zdravstvenega dela obrazca s pred izpolnitvijo podatkov in pregled nad poškodbami pri delu zavarovancev; (iv) hitrejši dostop IRSD do prijav za potrebe učinkovitega nadzora in preventivnega ukrepanja; (v) zagotovitev ažurnih in pravilnih podatkov in njihova varna izmenjava med ZZZS in NIJZ; (vi) zagotovitev ažurnih in pravilnih podatkov za pripravo statistik; (vii) poenostavljen dostop deležnikov do podatkov in upoštevaje njihove zakonske pristojnosti; (viii) zmanjšanje stroškov vseh deležnikov, ki sodelujejo pri izdaji in obdelavi ePrijave; (ix) celovitejše kontrole pravilnosti obračuna zdravstvenih storitev in izplačil denarnih dajatev, ki so posledica poškodb pri delu.
Delodajalec lahko iz naslednjih razlogov tudi prekliče že oddano prijavo[10]:
V primeru preklica zaradi ugotovitve, da ni šlo za nezgodo oziroma poškodbo pri delu, mora delodajalec nujno obrazložiti zakaj preklicuje prijavo oziroma zakaj meni, da se nezgoda oziroma poškodba pri delu ni zgodila pri tem delodajalcu.
Podatke iz obrazca ZZZS v skladu s področno zakonodajo posreduje na NIJZ. Podatkov zdravstvenega dela obrazca delodajalec ni upravičen pridobiti. Z njimi se lahko seznani le na način, da mu jih poškodovanec razkrije sam.
Poškodovanec (oziroma druge osebe, če poškodovanec ne more sam) mora po izpolnitvi splošnega dela obrazca na portalu SPOT s strani delodajalca obvezno kontaktirati izbranega osebnega zdravnika in mu, poleg potrebne ureditve odprtja začasne nezmožnosti za delo in izdaje bolniškega lista, tudi sporočiti, da je prišlo do poškodbe pri delu, da je delodajalec že izpolnil splošni del obrazca na portalu SPOT in ga hkrati zaprositi, da izpolni zdravstveni del obrazca.
Pravilnik, ki torej ureja način, vsebino in postopek prijave nezgod in poškodb pri delu, ter ravnanje deležnikov v takšni situaciji, se je pričel uporabljati dne 1. 9. 2022. Od tega datuma dalje morajo biti tako delodajalci pripravljeni na izpolnjevanje splošnega dela obrazca preko sistema SPOT. Cilji, ki jih zasledujejo spremembe na tem področju so predvsem v poenostavitvi in s tem razbremenitvi delodajalcev, ter tudi poškodovancev.
[1] Glej 1. člen ZVZD-1.
[2] Glej 3. člen ZVZD-1.
[3] Glej tretji odstavek 4. člena Pravilnika.
[4] Glej četrti odstavek 4. člena Pravilnika.
[5] Glej peti odstavek 4. člena Pravilnika.
[6] Glej šesti odstavek 4. člena Pravilnika.
[7] Glej sedmi odstavek 4. člena Pravilnika.
[8] Glej 5. člen Pravilnika.
[9] Glej tretji odstavek 4. člena Pravilnika.
[10] Glej ZZZS - Prijave nezgod in poškodb pri delu.