Ukrepi za preprečitev regresnih zahtevkov

11. 3. 2021

Delodajalec je v okviru delovnega razmerja na podlagi določb ZDR-1 ter ZVZD-1 kot tudi na podlagi predstavljenih zakonskih določil ZZVZZ ter ZPIZ-2 nedvomno izpostavljen velikemu tveganju za nastanek njegove odškodninske odgovornosti in tveganju, da bo moral poleg odškodnine, ki jo iz naslova odgovornosti za škodo izplača delavcu, kriti tudi škodo, ki jo od njega uveljavljata ZZZS in/ali ZPIZ. Regresni zahtevki delodajalce v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni tako še dodatno bremenijo.

Delodajalec vseh nezgod in poškodb pri delu ne more preprečiti, lahko pa z odpravljanjem in zmanjševanjem tveganj, ki so jim delavci pri svojem delu izpostavljeni, doseže višjo raven varnosti in zdravja pri delu. Iz sodne prakse izhaja, da je dolžan delodajalec povrniti škodo zavodu v primerih, če ni izvedel ustreznih ukrepov varstva pri delu, posledica opustitve pa je poškodba, poklicna bolezen oziroma invalidnost delavca. Pri tem velja, da mora biti pomen kršene obveznosti, izhajajoče iz predpisov o varnosti in zdravju pri delu, tak, da bi ravnanje v skladu s to obveznostjo oziroma predpisom poškodbo, bolezen oziroma invalidnost delavca lahko preprečilo. Če je k nastanku poškodbe prispeval tudi delavec, se regresni zahtevek lahko nanaša le na del škode, za katero odgovarja delodajalec. Delodajalec se bo lahko nasproti regresnim zahtevkom branil tudi tako, da bo uveljavljal njegovo znižanje zaradi prispevka oškodovanca (delavca) k nastanku škode.

Bistveno je, da delodajalec zagotavlja in skrbno izvaja vse ukrepe, ki mu jih z vidika varnega in zdravega dela nalagajo zakon in podzakonski predpisi, s čimer se odgovornosti za povračilo te škode lahko izogne oziroma tveganje zanjo zmanjša. Tveganju se lahko delodajalci deloma izognejo tudi s sklenitvijo ustreznih zavarovanj – zavarovanje delodajalčeve odgovornosti za škodo, ki jo delavec utrpi pri delu ali v zvezi z delom je že običajna praksa, kot dodatno kritje pa je smiselno tudi dodatno zavarovanje za primer regresnega zahtevka.

Celoten članek je objavljen v priročniku: Varnost in zdravje pri delu - zakonodaja in praksa. Avtorica: odvetnica Vesna Ložak Polanec

Nazaj