Obstaja več metod za iskanje vzrokov nezgod pri delu. Že Ishikawa(1) je dejal, da obstaja sedem osnovnih inženirskih metod iskanja vzrokov neskladnosti. Za ta prispevek – in tudi sicer se mi zdi opisana metoda najprimernejša – bom opisal kombinacijo metode vzroka in posledic ter metode 5 x ZAKAJ.

Uspešnost iskanja vzrokov neskladnosti odvisna predvsem od sodelujočih v ekipi. Nobena metoda, pa naj bo še tako opevana, sama od sebe ne pripelje do glavnih vzrokov neskladnosti. Zato je zaželeno, da v skupini, ki išče vzroke, sodelujejo različni strokovnjaki in da to opravilo ni prepuščeno posamezniku, po navadi strokovnemu delavcu za varnost pri delu. Že za samo stroko varnosti in zdravja pri delu govorimo, da je interdisciplinarna in taka naj bo tudi skupina.

Torej kaj storiti, ko se je zgodila nezgoda pri delu? Seveda je treba poškodovanemu zagotoviti prvo pomoč oz. zdravniško oskrbo, če je potrebna. Vse druge zahteve glede zagotavljanja varnega dela je moral delodajalec izpolniti že pred nezgodo.

Po nezgodi pri delu delodajalec sestavi skupino strokovnjakov, ki bo poiskala vzrok(e) za nastanek nezgode. Sestava skupine ni že vnaprej splošno določena, ampak je odvisna od velikosti in organiziranosti delodajalca, nastanka in posledice nezgode pri delu itd. Vsekakor naj bodo v skupini strokovni delavec za varnost pri delu, nadrejeni vodja poškodovanemu, tehnolog idr.

Metoda diagrama vzroka in posledice po svoji obliki spominja na ribjo kost in pogovorno to metodo tudi tako imenujemo

Primere uporabe te metode pri nezgodah pri delu obravnava priročnik Varnost in zdravje pri delu - zakonodaja in praksa.