ovi zakon zajema vse dele okolja, zrak, vodo, ohranjanje narave ter podnebne spremembe. Uvaja instrumente na področju varovanja okolja, kot so načrtovanje, presoja vplivov na okolje, dovoljevanja in finančni instrumenti, je v uvodnem delu razprave pojasnil minister za okolje..

"S predlogom zakona država prenaša več evropskih določil, med njimi načela krožnega gospodarstva, onesnaževalec plača in proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju proizvodov in odpadkov," je spomnil Vizjak.

Poudaril je področje ravnanja z odpadki, ki ga novi zakon ureja celovito, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. "Ključni namen predlaganega zakona je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki," je zatrdil.

V sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti bo zakon postavil "nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem", je prepričan Vizjak. Za vsak masni tok odpadkov bo določil zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike obdelave odpadkov. "Ena organizacija za en masni tok je ustrezna in prava rešitev," je podčrtal.

Med novostmi zakona je tudi ureditev ukrepanja v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja. "Tak primer je denimo odlaganje komunalnega blata na vodovarstvenih območjih, urejanje pa bo potekalo po sistemu, ki velja v primeru okoljske nesreče," je navedel. Prenovljena je tudi ureditev postopka presoje vplivov na okolja.

Državni zbor je splošno razpravo o predlogu zakona opravil že na eni od prejšnjih sej, zato je tokrat razprava tekla le o členih in vloženih dopolnilih.

Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica je pozvala k sprejetju njihovega dopolnila, s katerim bi izenačili mejne vrednosti izpustov za sosežig in sežig odpadkov. Ocenila je, da sicer zakon "ni slab" in ima "ogromno dobrih rešitev", bi pa bilo treba odpraviti določene pomanjkljivosti. Ena takih bi bila izenačitev standardov za sežigalnice in sosežigalnice, s čimer bi po njenem omilili zdravstvene težave ljudi v Soški dolini zaradi cementarne Salonit Anhovo. Levica je predlagala tudi črtanje možnosti povračila posrednih stroškov emisij iz sklada za podnebne spremembe.

Slovenija pri emisijah ob boku najrazvitejših

Vizjak je v obeh primerih poudaril, da se mora slovensko gospodarstvo boriti s konkurenco na evropskem in svetovnem trgu in zato potrebuje primerljive pogoje. Zagotovil je, da je Slovenija, ko govorimo o emisijah v okolje, ob boku najrazvitejšim državam EU-ja, kot je Nemčija.

Vir: RTVSLO