Kako obravnavati delo na domu, ko gre za preprečevanje širjenja okužbe na podlagi ZVZD-1

22. 9. 2021

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11, ZVZD-1) določa temeljno odgovornost delodajalca za varnost in zdravje delavcev. V primeru spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na sprejeto oceno tveganja (2.odstavek 17.člena ZVZD-1) med katere sodi tudi nevarnost za okužbo z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča okužbo z virusom COVID-19, delodajalci opravijo revizijo ocene tveganja in sprejmejo ustrezne ukrepe, pri čemer se posvetujejo s strokovnim delavcem za varnost pri delu in izvajalcem medicine dela. Delodajalci upoštevajo temeljna načela pri sprejemanju in izvajanju ukrepov varnega in zdravega dela iz 9. člena ZVZD-1, ki med drugim določa vrstni red ukrepov delodajalca, s tem, da daje prednost splošnim varnostnim ukrepom pred posebnimi ter kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi. Ukrepi si sledijo od tehničnih izboljšav in organizacijskih ukrepov, k individualnim, ki zadevajo delavce, na primer nošenje osebne varovalne opreme.

Med splošne organizacijske ukrepe sodi delo od doma, ki je učinkovit ukrep za odpravo tveganja za okužbo z virusom SARS-CoV-2 v delovnih sredinah, saj delavci, ki delajo od doma ne predstavljajo tveganja za prenos okužbe na delovnem mestu oziroma v delovnem okolju. Delo od doma je vseskozi omogočeno tudi delavcem, ki se morajo osamiti oziroma so napoteni v karanteno, v kolikor je za njih mogoče organizirati delo od doma, saj se s tem ukrepom tveganje za prenos okužbe v delovnem okolju odpravi, delavci pa lahko kljub temu opravljajo svoje delo. Z vidika zagotavljanja varnega in zdravega dela menimo, da delo od doma bistveno prispeva k odpravi in omejevanju tveganj povezanih z virusom SARS-CoV-2.

Več pojasnil: Gov.si

Nazaj