Primeri dobre prakse kažejo, da so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo ter prispevajo k ugledu organizacije v javnosti. Vse to se odraža v številnih koristih za organizacijo, tudi finančnih. Zato je smotrno poskrbeti, da se zdravje zaposlenih ohranja in izboljšuje.

Priporočila po korakih bodo organizacijam v pomoč pri načrtovanju programov za boljše zdravje zaposlenih, ki jih kot obvezo delodajalca uvaja tudi zakonodaja

Oblikovanje skupine za zdravje ali določitev posameznika z ustreznimi znanji, ki bo odgovoren za PZD

Za pripravo načrta PZD delodajalec pooblasti skupino za zdravje ali posameznika z ustreznim znanjem s področja promocije zdravja, varnosti pri delu oz. upravljanja s človeškimi viri, ki se dodatno usposablja za izvajanje programov PZD.

Če v organizaciji že obstaja kakršna koli skupina, ki se ukvarja bodisi z varnostjo in zdravjem pri delu, obvladovanjem absentizma ali uvajanjem standardov kakovosti, naj se povezuje in gradi na njihovi vsebini. Če takšne skupine še ni, naj se skupina za zdravje organizira na novo glede na velikost organizacije in njene kadrovske možnosti. V podjetjih z manjšim številom zaposlenih, kjer ni primernih kadrov za izvajanje programa, lahko to delo prevzame tudi zunanji svetovalec za PZD.

Če se malo podjetje odloči za skupino za zdravje, naj se vanjo po možnosti vključijo:

• svetovalec za promocijo zdravja oz. odgovorni za program PZD, ki skupino tudi koordinira,
• kadrovik,
• izvajalec medicine dela,
• strokovni delavec za varnost pri delu,
• predstavnik območne organizacije sindikata itd.

Ozaveščanje vseh zaposlenih o problematiki zdravja v organizaciji ter pridobivanje podpore za program

Ukrepi PZD so lahko uspešni le, če jih soustvarjajo in sprejmejo tisti, ki so jim namenjeni, torej zaposleni, zato jih je treba o vseh dejavnostih sproti obveščati (npr. sporočila na oglasni deski, na delovnih sestankih, po elektronski pošti itd.). Pri tem je najpomembnejše, da svojo zavezanost skrbeti za zdravje zaposlenih pokaže vodstvo: na primer zdravje v organizaciji uvrsti na dnevni red svojih sestankov in v govore direktorja ob različnih internih dogodkih, predvsem pa z lastnim zgledom (npr. nošnja čelade ob obisku gradbišča, uporaba stopnic namesto dvigala, neuživanje alkoholnih pijač itd.).

Spremljanje zdravja in določitev problema

Priprava nabora in ocenitev podatkov o zdravju

Tako kot pri vseh drugih ukrepih v organizaciji moramo biti tudi pri izvajanju PZD prepričani, da smo na pravi poti, da bomo z načrtovanimi ukrepi zadovoljevali resnične potrebe in reševali prave težave. To pa lahko ugotovimo le na podlagi podatkov o zdravju zaposlenih, ki nam omogočajo določiti, katerih ukrepov za zdravje zaposlenih bi se bilo najbolje lotiti. Večja podjetja podatke o zdravju svojih zaposlenih sistematično zbirajo in analizirajo, v malih podjetjih pa lahko te podatke prav tako pridobimo in zberemo. Gre npr. za:

• spremljanje bolniškega staleža na podlagi bolniških listov;
  S to analizo lahko ugotovimo, kako pogosto so bili zaposleni v bolniškem staležu, koliko časa so te odsotnosti trajale in ali so bili v bolniškem staležu zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana.
  
  
• anketo o zdravju;
  V anketi o zdravju zaposlene vprašamo, kakšne zdravstvene težave imajo, zaradi katerih zdravstvenih težav so bili v bolniškem staležu, ali menijo, da so njihove zdravstvene težave povezane z delom in delovnim mestom itd. (vzorec vprašalnika za takšno anketo je na voljo na spletni strani http://www.cilizadelo.si).
  
  
• poročila izvajalcev medicine dela o rezultatih obdobnih zdravstvenih pregledov;
  Gre za podatke o najpogostejših zdravstvenih težavah, ki jih je izvajalec medicine dela odkril pri obdobnih zdravstvenih pregledih, in za predloge ukrepov za zagotovitev zdravja delavcev. Za skupino najmanj 30 delavcev je izvajalec medicine dela takšno poročilo dolžen pripraviti, pri manjših skupinah pa ga je smotrno prositi vsaj za glavne ugotovitve in priporočila za izboljšanje stanja.
  
  
• podatke o poškodbah pri delu;
  Gre predvsem za podatke o številu in vrsti poškodb; s skrbno analizo vsake nezgode posebej je mogoče točneje določiti njen vzrok, kar daje izhodišče za ukrepanje.
  
  
• podatke o invalidih;
  Te podatke v organizacijah skrbno spremljajo že zaradi zakonodaje o kvotah in seveda zaradi omejitev pri delu, ki jih je treba upoštevati pri razporejanju invalidov na ustrezna delovna mesta. Skrbnega delodajalca mora pri tem tudi zanimati, ali vzroki invalidnosti morda izvirajo iz delovnega okolja. Če bi ugotovil, da je temu tako, mora seveda ustrezno ukrepati.
  
  
• izjavo o varnosti z oceno tveganja;
  Če je dokument dobro pripravljen, ne opozarja le na tveganja za zdravje in varnost, ampak predvideva tudi ustrezne ukrepe.
  
  
• podatke o potrebah in pričakovanjih zaposlenih;
  Podatki o tem, kakšne so prioritete zaposlenih, kaj so sami pripravljeni storiti za zdravje, so ključnega pomena za učinkovito načrtovanje in izvajanje programov PZD.
  
  
• druge podatke, ki jih zbere strokovni delavec za varnost pri delu ali jih pridobi organizacija s pomočjo različnih anket.

Določitev prednostnih nalog in izbor področja, ki se ga bo organizacija v programu promocije zdravja najprej lotila

Med prednostna področja uvrstimo tista, kjer so podatki o zdravju zaposlenih najslabši. Tako v primeru pogostih težav zaradi kostno-mišičnih bolezni med prednostne uvrstimo ergonomske ukrepe. Če ugotovimo nizko stopnjo zadovoljstva in visoko stopnjo stresa, bo treba razmišljati o uvajanju organizacijskih ukrepov in ukrepov za preprečevanje in obvladovanje stresa. Če nam podatki kažejo več problematičnih področij, se lahko odločimo, da se bomo najprej lotili tistega, ki predstavlja največje breme, ali pa tistega, za katerega menimo, da ga bodo zaposleni bolje sprejeli oz. lahko pričakujemo hitrejše rezultate, s čimer bi odprli pot ukrepanju tudi na drugih področjih. Ko se ukrepi na izbranem področju dobro »primejo« in preidejo v vsakodnevno rutino, se lahko lotimo načrtovanja ukrepov na drugih področjih.

Načrt programa (elementi)

Skupna zaveza vodstva in zaposlenih k zdravju v organizaciji

Programi PZD morajo temeljiti na skupni zavezi vodstva in zaposlenih, ki je skladna s cilji organizacije. Navadno gre za pisni dokument, v katerem se organizacija zaveže k skrbi za zdravje in varnost zaposlenih in da bo storila vse potrebno za vzpostavitev in ohranjanje zdravih in varnih delovnih mest. Dobro je, če se v takšno zavezo zapiše tudi, kdo je odgovoren za izvajanje programa in kako bo program potekal. O tem je treba obvestiti vse zaposlene in jih spodbuditi k njenemu dopolnjevanju in sodelovanju.

Vsebina programa

Na izbranem področju je treba vselej načrtovati najmanj dve vrsti ukrepov:

1. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, s katerim želimo spreminjati vedenje ljudi in jim pomagati oblikovati zdravju naklonjen življenjski slog (npr. delavnice o opuščanju kajenja ali kuharski tečaji zdrave prehrane; opomniki po elektronski pošti ali plakati na oglasni deski, naj si v tovarniški menzi privoščimo zdrav obrok). Zaposlene je treba naučiti, kako se odločati v korist lastnega zdravja, kako oblikovati zdravju naklonjen življenjski slog (npr. kako opustiti kajenje ali se začeti ukvarjati s telesno dejavnostjo) in kako v poplavi izdelkov in storitev izbrati zdravju prijazne (npr. namesto polnomastnih mlečnih izdelkov izbrati tiste z manj maščob).
2. Oblikovanje podpornega okolja: delovno okolje spreminjamo tako, da bo zdravju prijaznejše (npr. ureditev prijetnega prostora za malico ter ponudba zdravih obrokov v menzi ali avtomatih s hrano).
3. Na nekaterih področjih, npr. pri preprečevanju uporabe psihoaktivnih snovi, je smiselno razmisliti tudi o normativni ureditvi v obliki internega akta.

Vselej je treba načrtovati dve vrsti ukrepov:

• izobraževanje in usposabljanje zaposlenih
• oblikovanje podpornega okolja – spreminjanje fizičnega delovnega okolja in organizacije dela.

Spremljanje in evalvacija

V načrtu moramo predvideti tudi način spremljanja in evalvacije (vrednotenja) programa, in sicer nas mora zanimati tako sam potek programa in uresničevanje zastavljenih ciljev (npr. število vključenih zaposlenih v posamezne aktivnosti, število zaposlenih, ki so opustili kajenje, število zbranih predlogov za izboljšave, število objav v internih sredstvih obveščanja, obravnave zdravja zaposlenih in programa PZD na sestankih vodstva itd.) kot tudi njegovi učinki (npr. zmanjšanje bolniškega staleža, zmanjšanje števila poškodb pri delu, večje zadovoljstvo pri delu, prihranek zaradi manjšega bolniškega staleža itd.).

Spremljanje in evalvacija programa

Program je treba spremljati in sproti (v določenih časovnih presledkih) oceniti glede na:

• potek programa in uresničevanje zastavljenih ciljev (npr. število vključenih zaposlenih v posamezne aktivnosti, število zaposlenih, ki so opustili kajenje, število zbranih predlogov za izboljšave, število objav v internih sredstvih obveščanja, obravnave zdravja zaposlenih in programa PZD na sestankih najvišjega vodstva itd.),
• koristi za posameznika in organizacijo ter finančne učinke programa (npr. zmanjšanje bolniškega staleža, zmanjšanje števila poškodb pri delu, večje zadovoljstvo pri delu, prihranek zaradi manjšega bolniškega staleža itd.).

Na podlagi podatkov o poteku in koristih programa je treba pripraviti spremembe programa, dopolnitve, pa tudi morebitne nadaljnje ukrepe. O rezultatih programa in vseh njegovih spremembah moramo sproti obveščati vse zaposlene.

Vir: Spletna stran Inštituta za zdravje, kjer so objavljeni še izbrani podprogrami s predlogi ukrepov.