Pojavnost in razširjenost kostno-mišičnih obolenj

15. 3. 2021

Bolniška odsotnost zaradi z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj (KMO) je v porastu. V Sloveniji je bil odstotek zaradi bolniške odsotnosti izgubljenih koledarskih dni (% BS) zaradi KMO v letu 2019 za 43 % večji kot v 2015.

Za obdobje 2015–2019 po podatkih NIJZ največji odstotek izgubljenih delovnih dni na zaposlenega zaradi z delom povezanih KMO beležimo pri boleznih spodnjega dela hrbta (56,6 %), sledijo bolezni zgornjega dela hrbta (13,4 %), bolezni kolenskega sklepa (9,0 %), ramenskega obroča (7,5 %), zapestja in roke (6,0 %), kolka (4,5 %) ter komolca in gležnja (vsako po 1,5 %). Najdaljšo povprečno začasno nezmožnost za delo pa beležimo pri boleznih kolka (91,45 dneva). Pojavnost KMO je pri ženskah večja kot pri moških. V Sloveniji je v letu 2015 odstotek zaradi bolniške odsotnosti izgubljenih koledarskih dni (% BS) zaradi KMO na zaposleno žensko v povprečju znašal 0,91 %, na zaposlenega moškega pa 0,66 %. V letu 2019 je ta pri ženskah narastel že na 1,41 %, medtem ko pri moških na 0,89 %. Največje razlike v odstotku (% BS) med spoloma beležimo pri z delom povezanih KMO zapestja in roke, zgornjega dela hrbta, ramenskega obroča in spodnjega dela hrbta, kjer je incidenca navedenih bolezenskih stanj bistveno višja v ženski populaciji. Razlog temu naj bi bile antropometrične in funkcionalne razlike med spoloma, združene v skupino t. i. biopsiholoških razlik. Med njimi kot najpomembnejše navajajo spolne razlike v mišični moči, mišični koordinaciji in motoričnih strategijah za opravljanje dela ter večjo dovzetnost žensk za KMO.

Vrat_bolecina_ae1b21587c.jpg

Težave kostno-mišičnega sistema hitro naraščajo tudi s trajanjem delovnih obremenitev in s starostjo delavca. V povprečju beležimo največji odstotek in število izgubljenih dni na zaposlenega zaradi najpogostejših z delom povezanih KMO v starostni skupini od 45 do 64,9 leta ter v starostni skupini od 20 do 44,9 leta, v obeh skupinah prevladujejo ženske. KMO so vodilni vzrok bolniške odsotnosti ter eden od najpogostejših razlogov za dolgotrajno bolniško odsotnost v populaciji oseb, starih od 45 do 64 let. Število izgubljenih koledarskih dni na posameznega delavca je v tej starostni skupni v letu 2015 znašalo 4,8 dneva, medtem ko v letu 2019 že 6,8 dneva.

Pojavnost najpogostejših z delom povezanih KMO se razlikuje tudi po gospodarskih dejavnostih oz. področjih. Od leta 2015 do leta 2019 beležimo največje povečanje z delom povezanih KMO v rudarstvu, predelovalni dejavnosti, v dejavnosti oskrbe z vodo, pri ravnanju z odplakami in saniranju okolja, v zdravstvenem in socialnem varstvu, kmetijstvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti.

Vir: PKMO - Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocilanih tveganj pri delu, avtorji:

Dorjana Zerbo Šporin, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju

Ticijana Prijon, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Nazaj