V decembru 2011 je začel veljati Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011). Poleg številnih poenostavitev in dejstva, da so bile z njim odpravljene nekatere t. i. administrativne ovire v dotedanji zakonski ureditvi varnosti in zdravja pri delu, je ključna novost, ki jo ...
MEDNARODNI PRAVNI VIRISodobne pravne osnove varnosti in zdravja pri delu najdemo najprej v mednarodnih pravnih pravilih. V svetovnem merilu so ta pravila zlasti konvencije in priporočila mednarodnih organizacij (zlasti Mednarodne organizacije dela in Mednarodne zdravstvene organizacije).Najpomembnejši mednarodni pravni viri varnosti in zdravja pri delu so:1.) Konvencija MOD ...
Pomembni dejavniki za zdravje in počutje, kot so na primer zdrava prehrana, redna telesna dejavnost in opuščanje škodljivih razvad ter stres, so hkrati tudi ključni (vedenjski) dejavniki tveganja za nastanek in razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Le-te pa so trenutno največji javnozdravstveni problem v Evropi.Nezdravo prehranjevanje in nezadostna telesna dejavnost ...
Dokument o varnosti z oceno tveganja vsebuje:izjavo o varnosti z ocenjevanjem tveganja,splošne podatke o podjetju,podatke o delovnih mestih in zaposlenih,oceno tveganja.Primer št. 1: Ocena tveganjaV podjetju je zaposlenih pet strokovnih delavcev, sekretar in direktor. Za vse naštete obstaja velika podobnost glede:nalog, ki jih ...
Vsako podjetje mora imeti akt o sistemizaciji, ki vsebuje naslednje določbe:I. Splošne določbeII. Organizacijska struktura podjetjaIII. Sistemizacija delovnih mest v organizacijskih enotahIV. Opis delovnih mestV. Končne določbePriloge akta o sistemizaciji so:priloga 1: opis delovnih mest,priloga 2: organigrami,priloga 3: ...
Rešitve, razvite v preteklosti, so zajemale zgolj posamezne oddelke in so bile zaključene enote. Poslovni procesi v standardizirani organizaciji potekajo zelo strogo vertikalno. Hierarhija je zelo jasna in delovanje v organizaciji poteka preko sistemov in kompleksnih struktur. Zaprte rešitve pa ne prinašajo transparentne in hitre izmenjave podatkov med oddelki, čeprav ...
Primer št. 1: Uvedba popoldanske vadbe v vzgojno-izobraževalni ustanoviV vzgojno-varstvenem zavodu z manj kot 50 zaposlenimi se je učiteljica športne vzgoje odločila za organizacijo in vodenje popoldanske vadbe za zaposlene. Vadba poteka zunaj delovnega časa, v poznopopoldanskih urah, torej v prostem času zaposlenih. Kljub temu jih vadbo obiskuje kar ...
Slovenska zakonodaja je po mnenju večine pravnih strokovnjakov v Sloveniji ugodna, saj je Slovenija poleg Bolgarije edina članica EU, ki nima omejene dolžine bolniškega dopusta, hkrati pa so visoka tudi nadomestila za čas odsotnosti. To pomeni relativno visok strošek zdravstvene odsotnosti z dela, ki je tudi najpogostejši vzrok za odsotnost. ...
SplošnoZdravstveni absentizem je problem, s katerim se slej kot prej sreča vsak delodajalec.S pojavom bolniškega dopusta ali »bolniške« se več ali manj ukvarjajo večja podjetja, vsekakor pa moramo omeniti tudi težave mikro, manjših podjetij ali samozaposlenih, saj ti pogosto nimajo nikogar, ki bi jih nadomestil, in odsotnost posledično ...
Izvajanje programov za izboljševanje počutja in zdravjaZakon ZVZD-1 (Ur. l. RS, št. 43/11), ki je začel veljati 3. decembra 2011, je vse delodajalce postavil pred novo dejstvo; prej je bila skrb za zaposlenega le »dobra volja« delodajalca, s tem zakonom pa je postala obveznost. Leta 2015 mora biti izvajanje ...